Baagi ba Molelema ba lela ka tlhokego ya metsi 


Ka OBAKENG MAJE 

Tlhokego ya metsi e tsweletse go nna tlhoba-boroko go ralala Taung. Seno se tla morago ga gore baagi ba Molelema, gaufi le Taung, ba supe fa ba na le dingwaga-ngwaga ba tlhoka metsi. 

Baagi ba, ba tlhalositse fa ba patelesega go reka metsi go tswa kwa mafelo a mabapi jaaka Lenganeng, Morokweng le Kokomeng. Baagi ba, ba re ba utlwalelwa ke manokonoko a go reka metsi, gonne sekopu se le sengwe se R5. 

Mongwe wa beteledipele wa baagi, George Tong are, ga se baagi fela ba ba amilweng ke tlhokego ya metsi, mme le diphologolo tsa bone di bolawa ke lenyora. 

“Metsi ke tlhoba-boroko mo motseng wa rona, mme re na le dingwaga di feta tharo fa esale re lela ka tlhokego ya metsi. Bothata jo, kgale bo itemogelwa ke baagi ba kgaolo ya Verganoeg thata, fela bo aname le motse otlhe jaanong. 

“Ke buile le molekgotlha wa kgorwana ya rona, Pico Seepamere mo dibekeng tse tharo tse di fetileng. Seepamere o ile a tlhalosa fa ba tlile go fedisa bothata jwa tlhokego ya metsi, mme fela ba itemogela matsapa kwa madutelong a bone,” Tong wa tlhalosa. 

Tong are, fela go bontsha fa ditshepiso tsa ga Seepamere di ne di sena motheo, gonne go fitlha ga jaana di diba di setse di kgadile.  

O mongwe wa baeteledipele wa baagi, Kgosietsile Tshake, le ene o latlhetse tlhware legonnyana. Tshake are metsi ke tlhoba-boroko bosigo le motshegare kwa motseng wa bone. 

“Re na le ditanka di le nne tse di tswang kwa masepala. Ditanka tse, di na le dikgwedi di le supa masepala a ntse a di tlisitse mo motseng wa rona. Maikaelelo a tsone ene ele gore, fa metsi a fedile mo motseng, masepala o di tlatse gore baagi ba kgone go bona metsi. 

“Jaanong, maswabi ke gore ga di re lekane, gonne re na le dikarolo dile supa mo motseng. Re ikopela go masepala gore o dire botokwa, mme o tlatse ditanka tse ka nako gore ene ere fa ba sentse ba baakanya madutelo a metsi, re be re ga metsi go tswa mo go tsone,” Tshake wa tlhalosa. 

Kgabagare, molekgotlha wa kgorwana ya motse wa Molelema, Pico Seepamere are: “Motse wa rona wa Molelema, ga o tlhoke gore baagi ba tshelelwe metsi ka ditanka. Matsapa ke gore go dira engine ele nngwe, mme se se tlhokagalang fela, ke gore go baakanngwe engine enngwe. 

“Gape, kgokelelo ya motlakase le yone e sentswe, me re mo di puisanong le setlamo sa Eskom ga mmogo le sa Magalies Water gore re baakanya jaang kgokelelo eo. Ka Lamatlhatso, kene ke tsenetse kopano le baagi ba ba amegileng, mme ene ya re go tsweng foo, re ne ra ya go pompa metsi kwa engine e kwa kgaolong ya Verganoeg.”

Seepamere o ikuetse go baagi go netefatsa fa ba sireletsa madutelo a bone gore a se senngwe ke batho. Seepamere are o tshepisa baagi gore go simolola mo letsatsing la kamoso ba tla be ba nwa metsi. 

taungdailynews@gmail.com

Monna wa kwa motseng wa Majaneng o latofadiwa ka go tsatsanka tsala ya gagwe ka thipa go fitlhelela a tlhokafala 


Ka OBAKENG MAJE 

Monna 35) wa kwa motseng wa Majaneng, gaufi le Taung, o latofadiwang ka go tlhaba tsala ya gagwe ka thiba go fitlhelela a tlhokafala ka Lamatlhatso. Monna o, o solofetswe go shadikanya matlho fa pele ga kgotlha-tshekelo ya Taung mo letsatsing la Labobedi. 

Go begwa fa molatofadiwa ga mmogo le moswi, Mosimanegape Adam van Wyk (31), ba ne ba le mmogo, mme ba ile ba ya kwa gabo molatofadiwa ko ba fitlhetseng morwa rragwe molatofadiwa ana le lekgarebe la gagwe. 

Mongwe wa bo maratahelele wa tlhalosa: “Go begwa fa go ile ga runya kgakgauthano ya mafoko ma gareng ga molatofadiwa le monnawe. Sebakwa sa kgakgauthano ke gore, molatofadiwa one a botsa monnawe gore goreng a tlisa lekgarebe kwa gagabo. 

“Ene ya re fa e ya matsogong, tsala ya molatofadiwa, van Wyk, one a leka go tsiriganya. Fela go begwa fa molatofadiwa a ne a mo tsogela kgatlhanong, mme a mo tsatsanka ka thipa. Go ya ka dipego, moswi one a rwalelwa kwa bookelong jwa sedika jwa Taung, fela one a balelelwa le badimo mo letsatsing la Tshipi.” 

Go begwa fa kgetsi ya polao ene ya bulwa, mme mmelaelwa one a tshwarwa. 

Kgabagage, sebueledi sa sepodisi mo sedikeng sa Dr Ruth Segomotsi Mompati, Warrant Officer Tryphosa van Rooyen are, kgetsi ya polao e butswe, mme molatofadiwa o tla tlhagelela kwa kgotlhatshekelo ka Labobedi. 

taungdailynews@gmail.com

Monna o tlhokafetse morago ga go wela mo forong kwa Magogong 


Ka OBAKENG MAJE 

Mogwanto wa thebolo e bokoa ya ditirelo, o one o boloditswe ke baagi ba motseng wa Magogong, gaufi le Taung, ga wa fela monate. Mo letsatsing la gompieno, baagi ba ile ba bolotsa mogwanto, mme ba ipelaetsa kgatlhanong le thebolo e bokoa ya ditirelo, jaaka tlhokego ya metsi, go sa bone motlakase ga mmogo le ditsela tse di sa tsamaegeng. 

Fela, go begwa fa monna mongwe, Thabang Mosienyane, yo eneng ele karolo ya mogwanto o, a ile a wela mo forong le go tlhokafala ka gangwe. Go ya ka dipego, Mosienyane one a gotsa molelo gaufi le foro eo, mme a relela le go wela mo forong. 

Kgabagare, molekgotlha wa masepaleng o mogolwane wa Taung, gape ele karolo ya komiti ya ga mayara, Itumeleng Maribe, are ba ile ba lelediwa ke bangwe ba baagi go tla go tsaya lekwalo la dingongorego (memorandum). Maribe are, fela go ne ga nna le dipego tse di sa jeseng monate, mabapi le go tlhokafala ga mongwe wa baagi. 

“Go begwa fa Thabang Mosienyane, yo eneng ele karolo ya batho ba ba neng ba ipelaetsa, a ne a wela mo forong. Go begwa fa moswi a ne a gotsa molelo gaufi le foro fa a ne a relela le go wela mo go yone. Re ile ra kopana le baagi, mme ra tla ka toga-maano le go bona tharabololo mo dingongorego tsa bone. 

“Jaanong, re dumalane ka bongwe jwa pelo gore, re tlile go kopana le baagi mo letsatsing la kamoso. Kopano e, e tla be e tsenetswe ke batsaya-karolo botlhe ba ba farologaneng ka ura ya bo lesome mo mosong,” Maribe wa tlhalosa. 

Maribe are, ga jaana ba etetse lelapa la ra Mosienyane, le go bona gore batla thusa jang jaaka masepala. Maribe are, meyara wa masepala o mogolwane wa Taung, Tumisang Gaoraelwe, o tshepisitse ba lelapa gore masepala o tla tsenya letsogo mo thulaganyong ya phitlho ya ga Mosienyane. 

“Meyara o buisane le ba lelapa, mme o kopile gore ba mo neele ditlankana tse di maleba, gore masepala o kgone go thusa mo dithulaganyong tsa phitlho. 

“Seo, se tla diragala fela fa ditlankana tsotlhe tse di maleba di setse di feletse. O tla gopola gore go na le ledi le le beetsweng thoko kwa masepaleng le le thusang mo ditirong tsa potlako di ditshwana le tse,” Maribe wa tlhalosa. 

taungdailynews@gmail.com

Lefapha la Boitekanelo le kaile fa le sena R30m ya go aga kliniki kwa Cokonyane


Ka OBAKENG MAJE

Baagi ba motse wa Cokonyane, gaufi le Taung, ba ikuela go Lefapha la Boitekanelo mo profenseng ya Bokone Bophirima go ka ba agela kliniki. Baagi ba letse ba boloditse mogwanto go leba lwa kliniking, mme seno se tla morago ga gore lefapha le tlhalose fa le tlile go oketsa lefelo la mokhukhu (parkhomes) le le dirisiwang jaaka kliniking kwa lefelong leo.

Go begwa ga mokhukhu (parkhome) eo e tla jela lefapha R6 million, ebile rakonteraka a setse a thapilwe. Go ya ka mongwe wa baeteledipele wa baagi, Charlie Sejamoholo, ba na le dingwaga di feta lesome ba ntse ba ikuela go lefapha gore le ba agela kliniki, fela kopo ya bone ga e utlwagale.

“Go tloga ka 2010 go fitlha 2022, ba re tlhaloseditse fa go sena madi a go ka aga kliniki. Jaanong ka 2024, ga ba sa boela mo go rona le go re itsise gore go tloga ga jaana ka ngwaga wa ditshelete wa 2024, ba tlile go dira jang. Ga jaana, ba tlile ka di parkhome go tla go di tlhoma mo kliniking ya rona.

“Se ke se itseng ke gore, ebile rakonteraka o setse a thapilwe. Jaanaong, rele baagi re batla pele ga di parkhome tseo di tla go tlhomiwa, re be re nnile le kopano le botsamaisi, mme ba re tlhalosetse gore a re tla agelwa kliniki kgotsa jang,” Sejamoholo wa tlhalosa.

Sejamoholo are, ba utlwile menyenyetse ya gore kliniki ya bone e tlile go agiwa mo dingwageng di le tlhano, lesome kgotsa lesome tlhano tse ditlang. Sejamoholo are jaanong mo bekeng e e tlang, ba tlile go nna le kopano le botsamaisi jwa kliniki go utlwa dintlha ka botlalo.

Kgabagare, sebueledi sa Lefapha la Boitekanelo mo Bokone Bophirima, Tebogo Lekgethwane are: “O tla gopola gore kliniki ya Cokonyane ene e agilwe ka asbesto go tloga kwa tshimologong. Jaanong, moago owa o ile wa tswalwa, mme ga tlisiwa tse re di bitsang di parkhomes.

“Jaanong, lefapha kwa sedikeng le ne le gopotse go oketsa di parkhome tseo, gonne ga di lekane balwetsi fa ba etetse setheo sa rona. Mme thendara ya go reka di parkhomes tseo, e rebotswe ka kgwedi ya Sedimonthole 2023.”

Lekgethwane are fela go ya ka go fokodiwa ga tekanyetso-kabo ya lefaph, ga gona maikaelelo a go aga kliniki kwa motseng o. Lekgethwane are go fitlha ga jaana, go aga kliniki kwa Cokonyane go tla jela lefapha madi a kanang ka R30 million, fa go aga di parkhomes tse dinang le mafaratlhatlha a sejanong, go tla jela lefapha fela R6 million.

Lekgethwane are mafaratlhatlha a tsenngwang mo di parkhomes ke a seemo se se kwa godimo, mme ga a tle go ama thebolo ya ditirelo mo lefapheng.

taungdailynews@gmail.com

Baagi ba Dryharts ba itumeletse korong morago ga gowa ga terena e tsamaisang dithoto


Ka OBAKENG MAJE 

Baagi ba motse wa Dryharts, gaufi le Taung, ba re le fa ba lela le setlamo sa puso sa Transnet ka go senyegelwa, fela bone ba itumeletse gore ba bone korong ya mphiwa fela. Seno se tla morago ga gore, terena e tsamaisang dithoto e wele gaufi le motse wa bone mo letsatsing la maabane.

Baagi ba, ba ne ba tswa ka dikgamelo go ya go rwala korong eo, mme ene ya nna seboa-boane sa banyana ba Picong, go fitlhela badiri ba setlamo sa Transnet ba goroga kwa lefelong la kotsi. Go fitlha ga jaana, ga go itsiwe sebakwa sa kotsi, mme dipatlisiso di tsweletse.

Mongwe wa baagi o sa batleng leina la gagwe le itsiwe wa tlhalosa: “Nnyaa, tota rona morago ga go utlwa gore terena ya dithoto e wele, mme korong e gasame mo fatshe, rene ra itelekela kwa lefelong la tiragalo. Mme ke nnete re fitlhetse gontse fela jalo. Jaanong go goroga ga rona, ga ra botsa le gore go diragetseng, mme ra tlatsa dikganelo ka korong.

“Re maswabi gore re be re tseile korong ya setlamo sa Transnet, fela botlhoka-tiro bo ile kwa godimo. Gape, re tlhasetswe ke bohuma, jaanong re tla dika re rekisitse korong, mme ka letsenonyana leo motho o tla bona gore o reka eng.”

O mongwe wa baagi are ene o utlwile modumo o makatsang, mme ene ya re fa a latlhela bofofu kwa modumo o tswang teng, one a bona tlhogo ya terena e kalakatlega e le nosi, mme mmele wa yone o wele.

“Tota ga ke itse gore kotsi e, e ka tswa e bakilwe ke eng. Fela ke belaela go nnile le bothata fa seporong. Ke belaela ka gongwe sene se kgaotswe, gonne modumo o ne o utlwala kgakajana.

“Jaanong, baagi ba ile ba goroga le go itseela korong e eneng e tshologa go tswa mo tereneng e tsamaisang dithoto. Sepodisi se ile sa bidiwa ga mmogo le ba ditirelo tsa potlako. Go begwa fa mokgweetsi wa terena e, a iponetse dikgobalo tse di botlhotshwana ga mmogo le mothusi wa gagwe. Ba ne ba rwalelwa kwa bookelo kwa Vryburg go bona thuso ya potlako,” monna o wa tlhalosa.

Kgabagare, sebueledi sa sepodisi mo sedikeng sa Dr Ruth Segomotsi Mompati, Warrant Officer Tryphosa van Rooyen, ga se a boele go Taung DailyNews ka dintlha ka botlalo.

taungdailynews@gmail.com

Banna ba le babedi ba kwa Dikhuting ba ba latofadiwang ka go utswa dipudi ba boela kgotlha-tshekelo


Ka OBAKENG MAJE

Kgetsi ya bogodu jwa leruo kgatlhanong le banna ba le babedi ba kwa motseng wa Dikhuting, gaufi le Taung, e tlile go boela kwa kgotlha-tshekelo ya Klerksdorp mo letsatsing la gompieno. Koronovea Modise le Keboikile Scotch Molefe, ba ne ba lelelwa ke ditshipi kwa tsela-kgolong ya N12, kwa motse-setoropong wa Jouberton, gaufi le Klerksdorp ka di 2 Ngwanatsele 2023.

Go begwa fa Modise le Molefe, ba ne ba tshwarwa morago ga go fitlhelwa ka dipudi di le 29 tse go belaelwang fa ele tsa bogodu. Go belaelwa fa dipudi tseo, di utstwitswe kwa motseng wa Manthe. Go ya ka sebueledi sa sepodisi mo Bokone Bophirima, Lieutenant Col Amanda Funani, batlhankela ba sepodisi ba ba ne ba le mo tirong, ba ne ba bona sejanaga se se belaetsang, mme ba se sala morago.

“Bane ba se emisa, mme ba kopa mokgweetsi go ka lekola sejanaga seo. Batlhankela ba sepodisi, ba kaile fa ba fitlhetse dipudi dile 29 kwa morago ga sejanaga seo (van). Banna ba, ba ne ba tshwarwa.

“Banna ba, ba lebagane le kgetsi ya go tshwara ka dipudi tse go belaelwang ele tsa bogodu,” Funani wa tlhalosa.

Kgabagare, sepueledi sa National Prosecuting Authority (NPA) mo porofenseng ya Bokone Bophirima, Henry Mamothame are, Molefe le Modise ba neetswe beile ya R700 mongwe le mongwe, mme kgetsi ya bone e buseditswe morago go fitlha 14 Tlhakole 2024, fa dipatlisiso di tsweletse.

taungdailynews@gmail.com

Sejanaga sa moswi, Otimilwe Michael Mosimane se bonwe kwa Magogong


Ka OBAKENG MAJE

Sepodisi se kaile fa dipatlisiso mo polaong ya monna wa dingwaga di le 47 wa kwa motseng wa Khibicwane, gaufi le Taung, di tsweletse pele. Seno se tla morago ga gore sepodisi se bone sejanaga sa ga Otimilwe Michael Mosimane kwa motseng wa Magogong mo bekeng e e fitileng.

Go begwa fa Mosimane a ne a timela ka di 3 Ngwanatsele 2023. Fela, setopo sa gagwe se seneng se hapilwe matsogo, sena le dintho tsa go teketiwa, ebile se kgaotswe kgokgotso, se ne sa bonwa kwa motseng wa Majaneng ka di 5 Ngwatsele 2023.

Fela ka nako eo, sepodisi se ne se sa itse gore ke setopo sa ga mang, gonne se ne se rurugile. Morago ga dipatlisiso, sepodisi se ile sa tlhalosa fa setopo seo se seneng se beilwe kwa mmoshareng wa puso kwa Vryburg, ele sa ga Mosimane.

Mo bekeng e e fitileng, sebueledi sa sepodisi mo Bokone Bophirima, Mokaptein Aaftje Botma, o ile a netefaletsa ba lekwalo dikgang la rona la Taung DailyNews fa setopo sa ga Otimilwe, se bonwe. Botma are ga jaana, kgetsi ya polao e ile ya bulwa, mme dipatlisiso di tsweletse.

“Re tla netefatsa gore setopo sa moswi se ne se teketilwe, mme re santse re emetse dipholo tsa morago ga loso. Ga gona yo o tshwerweng mo kgetsing e go fitlha ga jaana,” Botma wa tlhalosa.

Kgabagare, sebueledi sa sepodisi mo sedikeng sa Dr Ruth Segomotsi Mompati, Warrant Officer Tryphosa van Rooyen are: “Ke nnete sejanaga sa moswi se bonwe kwa legaeng lengwe kwa Magogong. Fela go fitlha ga jaana, ga go ope o tshwerweng, mme mmelaelwa o a fitlhetsweng ka sejanaga seo, o ineile naga.”

taungdailynews@gmail.com

Monna o latofadiwang ka go thuntsa lekgarebe la gagwe o solofetswe go tlhagelela kwa kgotlhatshekelo ya Taung


Ka OBAKENG MAJE

Monna wa dingwaga di le 47 o solofetswe go tlhagelela kwa kgotlhatshekelo ya Taung mo letsatsing la gompieno, morago ga dipego tsa gore o thuntsitse lekgarebe la gagwe, Nde Emphukile (38). Go begwa fa lekawana le lekgarebe la gagwe ba ne ba dula botlhe kwa phaphosing e e hirilweng kwa motseng Khibitswane, gaufi le Taung.

Go ya ka sebueledi sa sepodisi mo Bokone Bophirima, Mokaptein Aaftje Botma, moagisani wa monna o, o ile a tlhalosetsa sepodisi fa baratani ba, ba gorogile ka ura ya bongwe mo mosong, mme go ile ga tsoga kgakgauthano ma gareng ga bone.

“O kaile fa a utlwile modumo wa sethunya. Sepodisi se ile sa biletswa kwa lefelong la tiragalo, mme se ile sa fitlhela moswi mogare ga bophadiphadi jwa madi.

“Sepodisi se ile sa tlhoka gore ba shage burglars gore ba kgone go tsena mo ntlung. Molatofadiwa o ile a tshwarwa, mme o solofetswe go tlhagelela kwa kgotlhatshekelo ya Taung mo letsatsing la gompieno,”

taungdailynews@gmail.com

Monna wa kwa Chiefscourt ona le dingwaga di le 20 a kwadisitse ntlo ya RDP, mme ga go nko e tswang lemina


Ka OBAKENG MAJE

Monna mongwe wa kwa Chiefscourt, gaufi le Taung, o kaile fa a setse a latlhegetswe ke tshepo morago ga go kwadisa ntlo ya RDP dingwaga di feta masome a mabedi, fela ga go nko e tswa lemina. Patrick Kgopodimetsi (37) yo o dulang mo ntlung ya mmu ya diphaphosi di le pedi are, fa e sale batsadi ba gagwe ba kwadisitse ntlo ya RDP fela ga go tle gore e agiwe.

Kgopodimetsi yo o tlhalositseng fa batsadi ba gagwe ba tlhokofetse mo ngwageng o o fitileng, are o ikuela go masepala o mogolwane wa Taung go mo tlhaga thuso.

“Ke lobaka re emetse ntlo ya RDP, fela ga gona ope o re thusang. Ntlo eo, ene e kwadisitswe ke rre o a ntsalang eleng, Maele Kgopodimetsi. Fela, o ile a tlhokafala mo ngwageng o fetileng. Se se botlhoko, ntlo e ya mmu e ya wa, mme ga gona ko re tla bonang thuso teng.

“Rena le dingwaga di le 20 re kwadisitse ntlo, mme ga go direge sepe. Ke ile ka leba kwa masepala, mme ga gona thuso. Ke ne ke kopa gore ba ba maleba ba ntlhage thuso,” Kgopodimetsi wa tlhalosa.

Moagisani wa ga Kgopodimetsi, Maserame Karope (61) are o na le sebaka e le moagisani wa ga Kgopodimetsi, mme seemo se a tshelelang mo go sone ga se jese diwelang. Karope are, se se botlhoko, ene ya re ka phitlho ya ga rragwe Patrick, ntlo ile ya wa setopo se le mo ntlung.

“Re kopa gore puso e thuse lelapa le, gonne seemo se ba tshelelang mo go sone ga se sentle le eseng,” Karope wa tlhalosa.

Kgabagare, molekgotlha wa kgorwana e, Kealeboga Seboko are: “Ga nkake ka ba ka ganela gore Patrick a ka tswa a na le dingwaga dile 20 a tsentse kopo ya ntlo. Fela, nna kena le dingwaga di le pedi fela ke le molekgotlha. Jaanong, seo se raya gore ke fitlhetse seemo ka mokgwa o seleng ka teng, mme se ke se tlhaloganyang ke gore ntlo e Patrick a bua ka yone, ke ntlo ya kwa lelapeng la bone.

“Jaanong, fa seemo se ntse jaana, o tshwanetse gore o ele tlhoko gore kgang e ga e kitla e tsosa ketsaetsego mo lelapa, gonne o ka tlogana o fa motho a le nosi ntlo mme seo se tsose tlhatlharuwane. Ga gona bothata gonne ntlo eo, e setse e netefaditswe gore e teng, mme se ke tlileng go se dira ke go golagana le ba lelapa, mme bone ba tlhope kemedi ya bone.”

Seboko are ba lelapa ba tla tlhalosa gore, ntlo e e tlabe e agiwa, ga ese ya motho ope, mme ke ya lelapa. Seboko are jaanong, ga nkitla a naya motho a le nosi ntlo, ntle le netefaletso ya lelapa.

“Ntlo ya ko ga Kgopodimetsi e netefaditswe, mme Patrick ene a tswelele a kwadise ntlo e eleng ya gagwe fela jalo, gonne rona rele masepala, ga re beng ba mantlo. Lefapha la matlo le dipuso selegae ke lone le ikarabelang ka matlo.

“Gongwe o tla atlega fa nako e ntse e tsamaya. Mo lenaneng le ke nang le lone, ntlo ya kwa ga rra Kgopodimetsi e teng mo lenaneng, fela mong wa ntlo ene ke Maele Kgopodimetsi yo a setseng a hulere,” Seboko wa tlhalosa.

taungdailynews@gmail.com

Baagi ba Itireleng ba amogela go agiwa ga tsela


Ka OBAKENG MAJE

Baagi ba motse was Itireleng, gaufi le Taung, ba kaile fa ba amogela kago ya tsela ya dikilomitara di le 10 e golaganyang motse wa bone le tsela-kgolo ya N18. Seno se tla morago ga kopano ya baagi, masepala o mogolwane wa Taung, Lefapha la Ditsela mo Bokone Bophirima, ga mmogo le Kantoro ya Mo premiere (Office of the Premier) mo letsatsing la gompieno.

Baagi ba Itireleng, ba lobaka ba ikuela gore puso e ba agele tsela dingwaga-ngwaga tse di fitileng. Jaanong, meyara wa masepala o mogolwane wa Taung, Tumisang Gaoraelwe, o kaetsr baagi fa masepala o tlile go ba agela tsela ya paving, mme ele ka tshwaragano le Lefapha la Ditsela mo Bokone Bophirima.

“Re dumalane le Lefapha la Ditsela ka tsiregayo go tswa go District Development Model (DDM) ga mmogo le Office of the Premier, go ka nna le kgokagano. Mme maitlhomo le maikaelelo a rona ele go agela baagi ba rona tsela e kgale ba lela ka yone.

“Mo kgokaganong e, badiri ba tlile go duelwa go ya ka seelo sa EPWP. Ga go tle go thapiwa rakontera, mme go tla thapiwa fela baagi ga mmogo le mogokaganyi magareng ga badiri le botsamaisi. Re tlile go thapa badiri ba le 80, mme molekgotha wa kgorwana e, o setse a thapile batho ba le 40,” Gaoraelwe was tlhalosa.

Gaoraelwe are go fitlha ga jaana, go setse go dirilwe tsela e tla dirisiwang ke baagi fa e sentse e baakangwa. Gaoraelwe o kaile fa porojeke e, ele e e kgethegileng.

“Dilo tsotlhe tse di tla tlhokagalang go aga tsela, di tla bo di tswa kwa Lefapheng la Ditsela. Mme ditirelo tse dingwe di tla tswa kwa masepala. Se batho ba sa se tlhaloganyeng ke gore, ke rona jaaka masepala re ile ra tsaya tshwetso ya gore re tlile go aga tsela. Morago ga dipalopalo tse re di dirileng, , re ne ra beela thoko tekanyetso-kabo ya R10 million.

“Fela, se ene ele tsitsinyo fela, mme go ne go sena madi a re a beetseng thoko. Fela, morago ga moo, re ne ra itemogela gore tsela e, ga e wele mo masepaleng. Rona jaaka masepala, re ikarabela mo ditseleng tse di mo gare ga motse. Jaanong, tsela e, e golaganya tsela ya N18 le motse wa Itireleng,” Gaoraelwe wa tlhalosa.

Fela mongwe wa baagi are ga ba kgotsofadiwa ka mokgwa o tsela ya bone e tlileng go agiwang ka teng. Boitshepo Seoloseng are, jaanong ba tlile go e koma e galaka gonne se ba se tlhokang ke tsela.

“Re lela thata ka ledi le badiri ba tlileng go le amogela. Di ura tse di berekiwang kwa EPWP ga di tshwane. Gona le mo go berekiwang di ura dile robedi, fa tse dingwe go diriwa di ura dile nne. Jaanong, re bolelelwa ka madi a lekanang. Fa go agiwa tsela, re tlile go dira ka setene, mme re tla bo re inama re inamologa.

“Ka jalo, re tlile go tsenwa ke manokonoko, mme fela re itumelela gore Office of the Premier, ba ile ba kgona go utlwa selelo sa rona morago ga dingwaga-ngwaga re ikuela mabapi le tsela,” Seoloseng wa tlhalosa.

Moagi o mongwe, Tlhalefo Sekgetho are jaaka baagi, ga ba amogele se masepala o tlileng go se ba bolelela. Sekgetho are tsela e, e tlile go tsenngwa ka sebopego se eleng gore ga ba se tlhaloganye.

“Ba re e tlile go berekwa ka mokgwa wa EPWP mo sebakeng sa dikgwedi dile lesome, kgotsa go feta. Jaanong, re ipotsa gore a tsela e ka berekiwa sebaka se se telele jalo.

“Nagana fela go tsholetsa ditene, mme o be o tla go duelwa ka selekanyo sa EPWP. Fela, re tla reng gonne ga re kgone le go ya toropong, jaanong ke gone fela gore re amogele,” Sekgetho wa tlhalosa.

taungdailynews@gmail.com