Molekgotlha o latofadiwa ka go neela ba lelapa la kwa ga bo mosadi wa gagwe diporojeke 


  

Ka OBAKENG MAJE 

8 Diphalane 2024- Baagi ba kwa motseng wa Dryharts, gaufi le Taung, ba latofatsa molekgotlha wa bone, Kagiso Pudule ka go sa nne le tirisano-mmogo. Ba re ebile Pudule wa ungwelwa mo diporojekeng tsa baagi, ga mmogo le ba kwa bogogadie. 

Go begwa fa go ile ga nna le porojeke ya mantlwana-boithusetso kwa motseng wa Dryharts, fela Pudule le ene o ungwetswe, le mororo a direla masepala o mogolwane wa Taung. Baagi ba, ba latofaditse Pudule ka go ba ikgatholosa, fela o neela ba kwa bogogadie le ditsala tsa gagwe ke porojeke tsa motse. 

Mosadimogolo Getrude Ngithi (64) are ntlwana-boithusetso ya gagwe e wele, mme o lobaka a itsisitse Pudule. Ngithi are fela ga go tle gore a agelwe ntlwana-boithusetso.  

“Ke tshaba le go e dirisa, gonne ke tla wela mo teng. Ke dula le bana, mme re patelesega gore re ithusetse kwa patlelong. 

“Ke lebaka le le telele ke itsisitse Pudule gore ntlwana-boithusetso yame e wele, fela ga ke bone thuso. Se ke se itseng ke gore, ntlwana-boithusetso yame e tswile gore e agiwe, mme ga ke itse gore e tshwerwe ke eng,” Ngithi wa tlhalosa. 

O mongwe wa baagi le ene o lela selelo sa ga Ragele. Molemoeng Modise le ene o latofatsa Pudule ka go ikaba ka letlhakuri fa a rebola ditirelo. 

“Thebolo ya ditirelo mo Dryharts ke tlhoba-boroko. Erile fa porojeke ya mantlwana-boithusetso e tsena mo motseng, re ne re ikwadisitse. Fela, Pudule o direla lelapa le le lengwe fela, eleng la kwa ga bo mosadi wa gagwe. 

“Rona ba bangwe ra a tlodiwa, mme fela fa o bua le molekgotlha are o tla tla. Kgang eo ga e re tseye sentle, gonne le fa ditirelo di tla mo motseng, o neela batho ba gagwe ditirelo ntle le baagi,” Modise. 

Mongwe wa kemedi ya baagi, Philemon Motsewabone are: “Go bua nnete fela, ga gona tirisano-mmogo magareng ga kemedi ya baagi (ward committee) le Pudule. Re ile ra kwala makwalo re kopa mmusa-kgotlha wa masepala, Grace Moipolai go tla go tsereganya kgatlhanong le maitshwaro a makgasa a ga Pudule. 

“Selo seo se re tshwenya thata, mme fa go sena botsitso magareng ga molekgotlha le kemedi ya baagi, seo se tlile go ama thata ditirelo mo motseng. Jaanong, ga ese re bone karabo go tswa go Moipolai, mme re tshepa fa a ka tla ka tharabololo.”

Kgabagare, Pudule o a neng a angwa fela ke tse a neng a di apereng are, baagi ga ba na dingongorego. Are batho ba ba ntshitseng dingongorego ke maloko a lekoko la sepolotiki la EFF, mme ene ga dire le batho ba go tshwana le bao. 

taungdailynews@gmail.com

Baagi ba latofatsa molekgotlha ka go thapa ka losika 


Ka OBAKENG MAJE

Baagi ba kwa Cokonyane, gaufi le Taung, ba latofatsa molekgotlha wa bone, Daisy Ipeleng ka go thapa la losika. Baagi ba, ba re Ipeleng o thapile batho ntle le go bitsa kopano. 

Seno se tla morago ga gore go nne le porogerama ya go aga matlo a tshoganyetso a le 16 kwa motseng o. Mongwe wa baagi, Obakeng Motlhale are, go thapilwe batho ka mokgwa o o sa siamang mo porogerameng e. Motlhale gape are, bontsi jwa batho ba ba agelwang matlo ga se ba ba a tlhokang. 

“Re tlwaetse fa go thapiwa batho, go iwa kwa kgotlheng mme go dirisiwe mokgwa wa huduwa. Gape, re tlwaetse go thapiwa batho ba le babedi mo karolong nngwe le nngwe ya motse. Jaanong, gona le matlo a a nang le dingwaga di feta 20 a a seng mo seemong se se siameng, mme beng ba one ba tlodilwe. 

“Beng ba matlo ao, ba lobaka ba ikwadiseditse matlo a di RDP. Fela ga go nko e tswa lemina, mme re makadiwa ke gore gona le batho ba ba ikwadiseditseng matlo ao malobanyana fa, mme ba agetswe,” Motlhale wa tlhalosa. 

Kemedi ya baagi, Itumeleng Matlhoahela are ba utlwile selelo sa baagi, mme ke nnete ga gwa thapiwa ka mokgwa wa tlwaelo. Matlhoahela are gape baagi bangwe bana le boipelaetso jwa gore gona le matlo mangwe a sa tsenngwang mo porogerama e, e tswa beng ba one ba a tlhoka. 

“Baagi ba kopa gore re agele batho botlhe ba ba tlhokang matlo, mme ke nnete gona le baagi ba ba tlhokang matlo a. Ka maswabi ga ba tsenngwa mo porogerama e. Gape, gona le selelo sa gore go thapiwa ka losika mo porogerama e, mme ke dingwe tsa dintlha tse re di rometseng kwa go molekgotlha gore a di rarabolole,” Matlhoahela wa tlhalosa. 

Kgabagare, Ipeleng are: “Bonnete ke gore fa go thapelwa porogerama ya matlo a tshoganyetso, ga go bidiwe kopano. Mong wa konteraka one a itletse ka batho ba gagwe, mme ka botho jwame, keile ka mo kopa gore a thape batho mo gae. 

“Jaanong, re ile ra thapa bangwe ba batho ba baneng ba emisitswe mo porogerameng e e neng e puagantswe ya kgaolo ya ditlhare. Ke ile ka isa maina a batho botlhe ba ba neng ka ikwadiseditse go agelwa matlo a tshoganyetso. Fela tshwetso ga ese ya rona, gore shupa gore ke mang a tshwanetswe ke go agelwa.” 

taungdailynews@gmail.com